Mega kalt ali ko ti sredi poletja zanohta

In sva si odšla pogledati Maori carvings ali izklesane podobe v skali na jezeru Taupo, ki je veliko kot Singapur... Šla sva z repliko parnika (slike so na vodoodpornem fotiču), saj smo imeli tudi adrenalinski izlet...pri slikah nas je zajelo neurje, veter,dež in ogromni valovi, ki so tudi malo zalili naš parnik in nekaj ljudi, en gospod pa je tako močno objemal mizo in se tresel, da kaj takega še nisva videla, nekaj jih je tudi bruhalo, nama pa je bilo kot, da bi srfala...potem pa sva si šla pogledat terase z gezirjem (videla sva že dva)....in potem sva pot nadaljevala proti bazi za izlet na vulkan ali Tongariro crossing, ki ima 19,4 km ali 8 h hoje, v kolikor greš od parkinga A do B....midva sva si večer prej pripravila sendviče in oblačila, kot se za prave Slovence spodobi, kazila naju je samo obutev (superge)....in se je začelo, ob 6.30 je bila budilka, hitro sva pospravila avto, da sva se zapeljala do parkirišča A, kjer sva imela zajterk in jo ucvrla v koloni proti vrhu..,a kaj kmalu sva midva pričela prehitevati po desni in levi, kot prava hribolazca..zgledalo je kot, da je nemška odprava ...do jezer naju je močno prepihalo in namrazilo, Petrin nos je postal bel, uporabila je dvojne rokavice (svoje rokavice in moje rezervne nogavice), bilo je zares mraz in pihalo je tako, ko da sva jadro...pihalo je sigurno nad 70 kmh....a kaj kmalu po 2,3 h sva že uživala v razgledu na zares lepa jezera, kjer je sijalo sonce in tudi pihalo ni tako močno (običajno pot do teh jezer traja 5-6h)....midva sva šla potem po isti poti nazaj, skupaj sva hodila 5 ur...mraz in veter pa ni popuščal....za vse nejeverne Tomaže, ki trdijo, da sva brez kondicije je tukaj link vzpona, žal za nazaj ni bilo baterije http://bit.ly/1iTcIsM ....potem pa sva malo žuljeva odšla naprej, se vozila po cesti taihape-napier cca.5 ur čez ene tri prelaze, videla ogromno ovc, zares lepa in hribovita pokrajina in nekaj kmetij, kjer se vidi po strojih, da se grejo kmetje res pravi biznis in ko vidis tudi, da svojo njivo škropijo s helikopterjom.....danes sva pot nadaljevala čez hribe, kjer na veliko gozdarijo, les pa vozijo s takimi tovornjaki, ki so hitrejši kot najina puščica, pa čeprav ne vozim več vedno po omejitvah.. prespala sva blizu napierja potem jo krenila naprej,od gisborna do te aurore so zelo lepe plaže, tolago bay, kjer je morje prečudovite barve, tu je tudi star pomol, dolg 660 m, potem do anaura bay (zelo lepa plazA)..tu sva želela prenočiti in izležavati, samo je tako pihalo (pesek v ušesih, nosu..,ni luknje brez peska), da sva šla naprej do najbolj vzhodnega dela, tukaj je tudi prvi sončni vzhod...se povzpela na svetilnik in odšla v camp,ki ima tuš in se po treh dneh tudi umila...

Kiwi- ja še vedno nisva videla, razen nagačenega...
Kitov, delvinov, pingvinov (petra enega)....in podobnih živali tudi ne....
Upava, da če ne na severu, vsaj na jugu...

Še nekaj o novozelandcih: nimajo tunelov, nikjer, razen za kopanje zlata... pozdravljajo te pa Hawaja....pa gddja..ob 18.00 so mesta prazna, kot mesta duhov,tudi gostiln oz. restavracij ni, samo take away... pa po večini psi na plažah in v kempih niso dovoljeni...