...trebušček zjutraj ni bolel več, verjetno ga je zaradi karijevih zavitkov, ker jih jaz nisem jedla, ker karija ne maram... šla sva do Kaikure, na poti sva videla veliko tjulnov (blizu Ohio bay), sigurno se razpostirajo na več kot 2 km ob obali, toliko jih je, da celo malo smrdi, približno tako kot v zoo-ju...v Kaikuri sva šla takoj v kemp...ta nama bo ostal v spominu, ker je bil zelo zanemarjen, ampak je imel vsaj topel tuš...potem pa pot pod noge in do rta, do kolonije tjulnov (jih ni bilo toliko kot na poti) in naprej do drugega carparka, potem bi morala še do mesta, ampak se nama ni dalo več hodit (po 2.30 h) in sva štopala (tu itak vsi štopajo) in lepo prišla do najinega kempa v 10 min (namesto 1h hoje), si spekla zrezek, pojedla še solato in šla počasi spat (vstajava ob 7.40, spat hodiva ob 22.00)...
Zjutraj sva potem odšla do Hamner Springs...lepa panoramska pot...tam sva mislila prenočiti ampak sva spremenila celoten plan poti...
...cel dopust sva računala, da bi na sever prepeljala kakšen avto-kemper (to je tukaj kar aktualno, avto dobiš na free za par dni, ponavadi dobiš plačan tudi trajekt)... ker pa na netu ni bilo nič pametnega (gledala sva parkrat na dan), prostih mest na trajektu pa vse manj (ker je baje malo panika, ker je en trajekt crknil in ga bodo popravili šele čez par mesecev.. pač so zelo na izi), sva zato podaljšala najino belo puščico... in rezervirala trajekt za jutri zjutraj ob 8.00...
Aja iz Hamner Springsa sva šla skoraj po enaki poti nazaj do Pictona, sva mislila, da se nama bo vleklo, ampak se nama je sedaj pokrajina zdela precej drugačna...ne moreš verjet kako vreme (sonce) spremeni pogled na "svet"...
Kiwi kotiček: ljubitelji golfa bi tukaj uživali, saj je skoraj vsakih 60 km kakšno golf igrišče...
Zdi se tudi, da je celotna nz en backpacker država, vse tako nekako deluje tukaj...je tudi dosti starih hipijev, ki so sem prebežali iz vsega sveta in imajo tukaj svoj mir...
Komentarji
Objavite komentar