In ja, se je začelo pravo potovanje... zjutraj sva se zbudila ob šestih brez budilke, kot da bi spala 24 ur... Ko sva prišla iz case je bil spodaj en mladi kubanec, kao najin sosed Daniel, ki je bil isti kot taksist, ki naju je pripeljal iz letališča, zato sva ga oba prijazno pozdravila in po 5-ih minutah sva ugotovila, da ni najin taksist, je bil pa prijazen in nama takoj razkazal okolico, naju peljal do banke (v cadeci tečaj enak kot na letališču), da sva zamenjala denar, vmes nama je malo razlagal o Kubi, potem pa ker je kao najin sosed in tako zelo prijazen in ker je ravno danes dan, ko so cigare - 50%, naju je peljal k nekomu domov, kjer se je miza šibila od cigar in to same znamke - 25 cigar Cohiba znižanih stane 150 eur tako, da sva mu razložila, da toliko pa ne dava in da sva tukaj šele prvi dan (vmes so prihajali turisti s svojimi vodiči).. Ko sedaj razmišljva je bil to voden nateg ampak midva nisva padla iz palme in se jim nisva dala... Potem pa sva šla midva desno on levo in hvala za vodenje in tečaj o cigarah, vse skupaj zastonj.. In po 500 m sva nekoga vprašala, kje je hammel, podobno kot metelkova in kakšna sreča, ravno tja je šel, pa sva spet imela spremljevalca, pridemo do tja, naju takoj v baru ociganijo za dva mojitota, ki sta stala skupaj 7 eur (tko pač je euro, ni vreden počenega groša) midva pa turista, ki sva na Kubi šele prvo jutro in to nama je pisalo na čelu. Ko smo si skupaj ogledali to ulico (je kar zanimiva, manjša kot metelkova) sva bila teh prijaznih ljudi že kar malo sita, ker sva na dopustu in bi rada hodila sama in si ogledovala Havano.. Potem sva šla peš proti trgu republike, vmes sva se ustavila v najbolj znani sladoledarni Cappelia, kjer lahko plačaš s cup-i, zato pa čakaš v vrsti cca. 45 min (če plačaš s cuci lahko preskočiš vrsto in na izbiro imaš več okusov), ko prideš notri je kot en park, ko se usedeš dobiš kozarec vode in čakaš natakarico, nekako sva naročila sladoled in dobila vsak 5 kepic jagode in vanilije, drugega ni bilo, to je socializem, kaj se boš zmrdval in zbiral, ampak ta jagoda in vanilija na vrhu pa še piškot in karamela... okus naju je popeljal v tiste čase, ko sva bila še zares majhna in jedla planico, take več ne delajo v Sloveniji. Ko sva pojedla vsak po rundo 5 kepic, sva si zaželela repete, ampak se nismo najboljše zastopili in sva dobila samo vsak po eno kepico (vse skupaj za dva 12 cup, kar je 0,50 eur, to pa je zastonj)... Potem sva šla proti trgu republike, sita in vesela kot Kubanci, malo poslikala in šla peš proti old Havani (tukaj lahko vse prehodiš, ulice so si dokaj podobne in polne ljudi, za kubanec misliš, da živijo v skupnosti celotne ulice...), kjer sva se malo sprehajala po razritih ulicah, ravno vodovod urejajo.. V old Havani sva si pogledala znamenitosti... Spila par mojitotov za 2 eura/kos, si malo ogledovala ljudi (tukaj so domačini zares različni, eni beli, drugi črni, kdaj jih niti ne ločis od turistov) in uživala. Dobila sva že kar zavidanja vredno roza polt, predvsem jaz vrat, Petra pa tudi ramena.. Potem sva počakala na večer, ko naj bi se igaralo in plesalo, pa nič od tega in sva šla spat z oteklimi gležnji (vse sva prehodila peš brez taksijev) in razgreto kožo...
Komentarji
Objavite komentar