Ob 5.00 je bila budnica, akcija za ladjico na Oslob - midva sva bila itak točna, 10 min prej, da nama ne uide...Za ladjico (hotela sva big boat, vsaj za 25 ljudi, ker sva slišala, da ti na manjših totalno zmočijo prtljago) sva v eno smer plačala 600 php/osebo...in ker sva midva ponavadi točna, še rajši malo prej, Filipinici pa radi zamujajo, smo čakali uro in pol - res ne vem, zakaj se kao štarta ob šestih, če se tudi vkrcavati noben ne začne pred sedmo (naša ladjica je šla zadnja, Petri se je že mešalo, ker jih je tisočkrat vprašala ali res gremo ob 6 in oni yes, yes, dont worry in smo šli ob 7.45) ... Odpluli smo lagano sportski in v najboljših pogojih (mirno morje), smo čez 2.5 h prišli na cilj (ja naša ladjica je bila za nameček še počasna, saj je ena štartala 15 min prej in je nismo videli na obzorju).
Ko smo prišli, sva najprej mogla plačati za prtljago, 30 php, da so nama jo shranili. Potem pa v vrsto za karte (vstopnina 1000 php/osebo) - tu je bila prava norišnica, folka tok da se ti zmeša. Drugače dobiš številko, najina je bila 286 in potem čakaš, da te pokličejo, pred nama je bilo še 20 številk, samo nisva vedela, da je lahko pod eno številko tudi 10 ljudi. In zato sva zopet čakala, ura je bila že 11.40, ko sva prišla na vrsto. Ujela sva zadnji vlak, ker so hitro za nama vrsto zaprli, saj so kiti tam le do 13h. Petra je bila zopet nejevoljna, če bi videla Dodota, unega, ki nama je prodal ladjico, bi ga stresla iz hlač! To da sva bila med zadnjimi na koncu niti ni bilo tako slabo, ker ni bilo več take gužve.. in kako izgleda plavanje? Nepozabno! Najprej greš na malo ladjico, da te odpeljejo 30 m od obale, potem pa skočiš v vodo (kite non stop hranijo) in jih gledaš, niti malo naju ni bilo strah, čutila sva malo adrenalina - veliki so 7 m +, res ogromne živali...in to je zares doživetje! Po 40 min smo mogli proti obali, čeprav bi lahko plavala še ure in ure. Voda tu je bila zelo čista in toplejša kot na Boholu... Najprej sva bila zelo v dilemi, če bi sploh šla na plavanje, ampak je zares vredno truda, časa in denarja...to je res doživetje, ki ga lahko doživiš v malo krajih na svetu...
Za kiti, sva šla z busom najprej v Bato (20 php/osebo), kjer sva prestopila za v Badian (60 php). Tu busi vozijo na 15 min, ti samo stojiš ob cesti, pomahaš in bus ustavi. Prtljaga sploh ni problem, ker ti jo pospravijo spodaj, v prostor za prtljago. Pot da Badiana je bila panoramska, voziš se ob obali - tu obala spominja bolj na jadransko morje (je kamnita) in ni nič kaj tropska.
Ko sva prišla v Badian, sva šla v lov za prenočišem in ostala praznih rok (so rekeli, da ni panike.. pa tam sploh ni veliko prenočišč, dve se mi zdi), potem sva šla s triciklom do plaže Lambuk, ki naj bi bila ful lepa - jok brate odpade, pa še za eno podrtijo so hoteli imet 1500 php. In sva šla lepo nazaj z busom do Kawasan falls - tu je bilo vse zasedeno, ker je v pon. praznik in je veliko lokalcev. Ko sva se že hotla v Moelboal, je prišel eden in nama ponudil sobo za 900 pri slapovih. Ok, pa pojdimo in hodimo hodimo in pridemo do slapa, jaz že zmatran od vlačenje kufra in poten naju razveselijo, da sobe za 900 ni več. Meni je takoj stopila kri v čelo, sem unga poslal v tri krasne, še mal pa bi ga vrgu v vodo... potem se spomni, da je 10 min naprej (pri drugem slapu) še en rezort, malo oklevava, ampak ok - prej sem kufer (25 kg + manjši ruzak) vsaj vlekel, zdaj sem ga moral nesti po stopnicah, kot na pol poti na šmarno..ljudje so gledali, kaj mi ni jasno, ampak ne vedo, da so tam prenočišča in pridemo - jaz moker do gat, razgled ok, soba hm ja - ampak ok, betonske stene, čista postelja, tuš pa pod slapom... Naročila sva večerjo (cene so čisto normalne in niso navite, kot bi človek pričakoval), pojedla in šla v posteljo. Ura je 8 in Petra že spi, mene pa tudi počasi zmanjkuje.
Slike kitov še sledijo vodni fotič nima wi-fi ja..Zadnja slikca je iz neta.
Komentarji
Objavite komentar