V vietnam sva imela namen iti že pred dvemi leti, pa sva se v zadnjem trenutku odločila za Mehiko in Kubo. Pa tudi lani, pa naju je premamila zares poceni karta za Filipine. Zgleda, da nama ni bil usojen. Že na začetku smo zamudili let in namesto 17 h potovali skoraj 50 h, na koncu pa so nam izgubili še prtljago. Ampak četudi izpustimo te nevšečnosti, naju ni navdušil. Ko veliko potuješ, te več ne navduši vsaka stvar. Nama se ni zdel nič posebnega, edino kar nama je bilo ql je Tam Coc in mekong delta. Ostalo pa je povprečje, pač še ena azijska država. Četudi se nama ni zdelo niti tok umazano, za njihove standarde, pa so naju totalno razočarale plaže. Umazane plaže, kot tudi voda. Ne pričakujte modre vode, ampak rjavo :( tudi sama njihova kulinarika, naju niti ni navdušila, verjetno je zato po svetu bolj priljubljena tajska, kot vietnamska. Je pa res, da je vietnamska kava (z ledom ali brez) zares ena a! Kar se tiče prometa, je res kaotičen, vendar naju to ni motilo, še Nash je užival v vrvežu. Npr. motorjev je noro in ko imajo tri pasovnico, je skrajno levi pas namenjen avtom, sredinski avtom in motorjem, desni pa motorjem in kolesom. Drugače pa se na veliko gradi, veliko je tudi azijskih turistov (potujejo pa seveda ti, ki imajo denar), zato cene niti niso tako nizke, kot bi človek pričakoval. Npr. kava v povprečju stane 25.000 vnd oz. 1eur, kar se nama zdi za azijo kar veliko. Pa še nekatere druge cene: velika voda 10.000, kokos 30.000, kilo manga 40.000, pivo 20.000, fried rice, noodels 60.000 in gor, pica 120.000, taxi 12.000 za km, fresh juice 35.000... Edino kar nama je bilo vseč, so bili zares lepi hoteli/čisti, v katerih sva spala. Spanje je prav tako poceni. Zelo drage so ture, sploh za to kar dobiš npr. Halog bay 90 usd/1 oseba/1 nočitev, cham island 25 eur itd... Kar se tiče barantanja, se nama niti ni dalo, ker začnejo že z nerealnimi cenami. Če pa se že spustiš v boj z njimi, se kdaj tudi ne dajo, za noben denar prepričati v realno ceno, npr. potem pa greš k sosedu in tam začneš pri realni ceni. Tako sva kupovala igračo za nasha, nama je niso hoteli pridati za 80.000, pri sosedih smo štartali s 50.000. Kar se tiče angleščine, je bolj tako. Dostikrat npr. vodiči znajo povedati to, kar morajo, ko pa jih nekaj vprašaš, pa nimajo pojma. Niso drugače nori na klimo, kar nama je bilo super, saj imaš tako manj možnosti, da zboliš. Ja res je, da imajo radi dojenčke, aljaža je motilo, ker so skoz v malega skakal, jaz sem bila pripravljena, in se mi niti ni zdelo tako noro, bedno je bilo, kadar so ga po rokah, nash pa potem roke v usta :( ampak nash je v tem užival, se je nasmejal in potem še bolj oh in sploh. Ne bom pozabila enega kutajca, mojih let, ki sta bila s punco na turi z nami. Malega je skoz gledal, in v enem trenutku rekel oh i love your baby, kot da bi bil čisto zaljubljen in blažen obenem. Kar se tiče vremena, je bilo vroče, kdaj pa kdaj kakšna hitra ploha. Ni pa bilo toliko komarjev, le par na phu quocu in ho chi minh citiyu.
Pomoje mava azije sedaj za nekaj časa dosti. Sva se pogovarjala, da ko bo treba otroke peljat v azijo gremo v bangkok na khao san road, na krabi in še kak tajski otok, pa potem na hitro v kambodžo, si angor wat in mekong delto pogledat, ter v vietnam v ninh binh oz. tam coc, pa mogoče sapo.
Torej, kljukica narejena. Južna amerika, we are coming :)
Komentarji
Objavite komentar