Ho chi minh city - zadnji dan v Vietnamu

In prišel je dan, ko se poslavljamo od Vietnama. Danes imamo v planu vse skupaj bolj na izi, malo po trgovinah, vojaški muzej, kosilo in na letališče.

Iz našega super hostla - new saigon hostel, 36 eur/2 nočitvi z zajtrkom na bui vien ulici, smo se odpravili na raziskovanje Saigona. Bui vien je bacpackerska, žurerska ulica, kjer ponoči vse zaživi, povsod lokali in klubi, ni pa kakšnih pametnih majnih trgovinc. Na srečo je bil najin hostel na top lokaciji, malo odmaknjen od hrupa iz klubov. No pešačili smo pa phang lu lao street (eni to ulico primerjajo s khao san road, pa ji ni niti mal podobna). Kmalu smo imeli prvi postanek v marketu, kjer seveda barantaš, ampak ko začnejo z nekimi nenormalnimi cenami, te vse mine in smo kaj hitro zaključili. Pot sno nadaljevali do naslednjega marketa, zgodba podobna in tam je Petra čez cesto opazila salon za manikuro in pedikuro, sinko pa je postajal že malo drugačen-lačen, zato smo zavili notri. Mami si je zrihtala vse nohte za 10 eur, sinko pa se je podprl s kašico. Ko smo to uredili, smo imeli namen odvandrati do vojaškega muzeja, ampak se je nebo odprlo in deževalo je kot zmešano. Zato smo zavili v bližnjo pokrito tržnico, ki ni nič posebnega. Po cca. pol ure se je zlilo in zmanjkalo nam je časa za obisk muzeja. Smo rajsi odšli sinkotu po igračko in na spodobno kosilo v royal garden, blizu našega hostela. Tu sva jedla že včeraj in je zares top. Potem pa pod tuš, spakirati do konca in smuk na letališče. Bili smo kar hitri, danes se je na cesti poznalo, da je nedelja. Ko smo oddali prtljago, smo šli na domestic terminal na kavo. Z mlekom, kondenziranim, si je nismo mogli privoščiti, nam je zmanjkalo 10.000 vnd, zastonj pa ni šans, da bi ga dobili. Obema je vietnamska kava zares top, in namesto, da bi zaključili v stilu, se je tudi to sfizilo.

In sedaj smo na letališču, poslavljamo se od Vietnama, še ena država, ki sva jo morala obiskati in zaenkrat ne vidiva potrebe, da bi jo morala še kdaj.

Komentarji