Zjutraj med zajtrkom sva se šele pričela pogovarjati, kaj bomo danes. Mislili smo iti v Jaguar rescue center, ampak ker sva že videla vse živali, ki sva jih hotela, tam pa trenutno ni jaguarja in imajo poleg nam že videnih živali, le še plazilce in mogoče še kakšno drugo žival, sva se odločila, da ne greva. Drugače je baje kar zanimivo, ampak kot že napisano, midva sva videla vse, kar sva hotela. Potem sva kolebala kaj bi, s kolesom do včerajšnje plaže, kajti mestna ni nič kaj preveč apititlich. Ker se nama ni ljubilo svaljkati tukaj spet cel dan in ker ni kaj dosti za početi in, ker ni prav hudo lepo, je padla hitra odločitev, da zapuščava Kostariko in greva spet nazaj v Panamo, ki nama je nekako ljubša. No spet sva se odločila, da greva kot lokalci najprej na bus do meje Sixiola, kjer smo v lekarni kupili izstopno vizo 8 usd/os (tokrat sva morala plačevati tudi za Nasha) in šli spet peš. Tokrat po mostu, čez reko. Lokalci se tu mirno šetajo, levo in desno, kot na sprehodu po Tivoliju. No za nas tujce, pa je potrebno v vrsto po žig in že smo bili nazaj v Panami. Sama pot je bili kar dolgocasna obdana s plantažami banan. So pa nas tako kot vedno poslikali in vzeli prstne odtise. In na meji moraš dokazati, da zapuščaš Panamo, mi smo dali letalsko karto. Od tukaj je sledila ura nore vožnje s kombijem do mesta Almirante, kjer smo se vkrcali na ladjo za Bocas del toro. Pri meji smo vzeli shuttle za 7 usd/os, karta do Isle Colon pa stane 6 usd/os.
Komentarji
Objavite komentar