Po zajtrku smo odšli na našo best plažo na Šrilanki - Mihiripenna beach. Kar z busom :) tam smo se kopali cel dan, se guncali na gugalnici, rope swing — tukaj kasirajo 300 na osebo. Ker so tukaj žečve vo vodi, smo plavali z želvami :) Po plaži hodi lokalec in ti pove kje so in potem ti naklada, kako jih on hrani in podobne buče, pa se nisem dal, je mislil da bo kaj kapnilo. No in jaz opazujem te želve in sem naštudiral kako se gibajo. Videli smo zelo veliko, ko sem jo prvič videl, sem se kar ustrašil. Potem je Nash malo zaspal, ko so prišli veliki valovi in nas zopet skoraj zalili. Zato sem naredil obrambni nasip in je sinko lahko mirno pančkal. Ko se je zbudil, smo se še malo kopali, vroče je za crknit, 32 stopinj ampak za crknt. Po kopanju smo šli še na sladoled in potem z busom do hotela, kjer smo vzeli naše kufre in se vsedli na nov bus, št. 2, ki vozi na 3 min. vse do Colomba. Do Galle je bila nora gužva, ampak če imaš otroka, ti vedno odstopijo sedež. So Galla sem stal, potem pa sem tudi sam prišel do sedeža. Po slabi uri vožnje, smo prišli do Hikkaduwe. Iz postaje smo kar peš odšli do našega hotela in se hitro razpakirali in že odšli na plažo. In potem popolno razočaranje, del plaže, majhen zaliv, ful folka, večinoma Rusi, vmes ladje na eni strani, na drugi tečajniki surfanja, ki se zaletavajo med sabo. Res nam je žal, da nismo ostali do večera pri nas, na naši ljubi plaži Miriphenna. Ko bi človek prej vedel, ampak če ne greš, ne veš. Malo smo se vseeno kopali, potem pa odšli na večerjo v lokalno restavracijo. In potem v naš hotel. Nash je lepo zaspal, ko je zmanjkalo elektrike, tu jo izklopijo vsak dan od 22h do 23h in seveda odpove klima, ventilator. In v momentu je bilo v sobi 38 stopinj. Nasha sva ohlajala, na balkonu ni bilo nič kaj boljše. No končno je prišla nazaj elektrika in smo lahko mirno zaspali.
Komentarji
Objavite komentar