Po zajtrku smo z busom odšli proti Koggali beach, kjer je zavetišče za želve. Izvedeli smo, da so nekatere želve vegeterijanke, tiste ki pa imajo papagajev nos, pa so nevarne in rade grizejo. Nash je bil nad želvmi navdušen, lahko jih je pobožal in eno čisto majhno je lahko držal v roki. Po ogledu, smo pristali na plaži. Odločili smo se, da gremo peš naprej proti skalam, kjer naj bi bili znameniti ribiči. Napaka, a veš ko nekaj izgleda dokaj blizu, je pa v resnici zelo daleč in vmes še dva zaliva, ki jih sprva ne vidiš. Hodili smo in hodili in zares je bilo zopet pasje vroče. Sicer je plaža ob kateri smo hodili zelo lepa, samo valovi so bili malo neprimerni za kopanje. Potem smo prišli v bližino skal in do plaže, kjer je bilo v vodi veliko ljudi. Nash in Petra sta šla takoj v vodo. Tu je reef in se zato naredi naraven bazen. Jaz sem zunaj igral paparaca, saj sem hotel poslikati ribiče. In čim sem fotiča obrnil proti njim je že k tebi nekdo tekel za denar. Tukaj pozirajo samo za turiste, cel biznis. Zraven je bilo še otroško igrišče in Nashu so se kar očke zasvetile. Po igranju in ko je Petro onečedil ptič, smo z busom odšli do Mihiripenna beach. Bus je ustavil direktno pred trgovino, tako da smo najprej pojedli sladoled, potem pa na plažo. In ni lepšega, lepa plaža, senca, morje primerno za kopanje. Namakali smo se, igrali, vmes nekaj pojedli, potem pa še plavali z želvami.
Ko se je že začelo večeriti, smo šli po plaži peš, v smeri Unawatune. Mimo znamenite gugalnice, špage, ki visi iz palme. Ni bilo daleč, za gugalnico so hoteli 500 rup in bila je res vrsta, pravi biznis. Pa naj jih kar imajo in smo šli naprej. Do našega hotela se čisto ob plaži ni dalo, zato smo vzeli tuk tuk. Potem pa standard, preoblečt in iskat nekaj za jest. Tudi tukaj so restavracije na plaži, vendar ker je manj ljudi so bile ponekod stare ribe. Moraš malo poznat, kako prepoznati svežo ribo. Na koncu smo jedli prawne in kalamare, vendar se nam je kar kolcalo po naši restavraciji v Mirissi. Potem pa spat :)
Ko se je že začelo večeriti, smo šli po plaži peš, v smeri Unawatune. Mimo znamenite gugalnice, špage, ki visi iz palme. Ni bilo daleč, za gugalnico so hoteli 500 rup in bila je res vrsta, pravi biznis. Pa naj jih kar imajo in smo šli naprej. Do našega hotela se čisto ob plaži ni dalo, zato smo vzeli tuk tuk. Potem pa standard, preoblečt in iskat nekaj za jest. Tudi tukaj so restavracije na plaži, vendar ker je manj ljudi so bile ponekod stare ribe. Moraš malo poznat, kako prepoznati svežo ribo. Na koncu smo jedli prawne in kalamare, vendar se nam je kar kolcalo po naši restavraciji v Mirissi. Potem pa spat :)
Komentarji
Objavite komentar