Vse bolj kaže, da bomo res do konca dopusta ostali na La Maddalleni, saj so Petri tukaj plaže všeč in je tudi lepa vetrovna napoved in ker je Petra v sedmem mesecu nosečnosti, smo tudi malo omejeni z gibanjem, poleg tega pa še s premikanjem izgubimo en dan (pospravljanje šotora in ponovno postavljanje), tako da bomo tokrat bolj na izi, kar ni ravno v naši navadi, ampak naj bo, bomo preživeli..
Na današnji dan smo se z avtom odpeljali do cca 1,5 km oddaljene plaže Baia Trinita. Če Petra ne bi bila noseča in če sinkota čudežno ne bi tako hitro bolele noge (čeprav tu kar lepo pridno hodi), bi šli verjetno kar peš.
Tukaj avto parkiraš ob cesti, potem pa po stezici navzdol in si na plaži Baia Trinita. Mi smo šli na bližnjo, Picollo. Sama plaža ni prav velika in je kar gneča. Po italijansko so pripravljeni svojo brisačo dati na tvojo, kar mene kar malo moti in kdaj na kakšno ponesreči tudi stopim.. Sama plaža je primerna za otroke, je mivka in dokaj plitka voda, tako da smo se lahko igrali. Petra je vmes šla pogledati še na sosednjo plažo, Grande, ki je malo večja, ampak baje ne tako lepa, no nima teh skal v vodi, ki dajo manjši tak čar. Mata pa obe neverjetne barve, prozorna voda, turkizna... No okoli tretje ure je pričela prihajati lokalna mladina, vsaka skupina s svojo žogo in v vodi in na plaži dolžine 20 m so se pričele igre z žogo, ki so letele vse naokrog. Ker je postajalo že malo nevarno in se nam ni ljubilo izmikati letečim žogam, smo se odločili, da gremo v kamp in še malo na eno izmed tukajšnjih plaž..
Meni je danes zadišal pujsek, zato sem odšel malo prej iz plaže v mesto (slabih 10 minut vožnje) po meso in ta čas naredil kosilo, tako, da ko sta lakotnika prišla, je bilo že vse nared.. Ker smo tukaj brez risank, se je Nash končno navdušil nad poganjalčkom in je potrebno pred spanjem narediti še nekaj krogov, ki pa postajajo že kar hitri in po klancu navzdol z dvignjenimi nogami...tako da pred spanjem še malo divjanja, ob 10h pa spat.
Komentarji
Objavite komentar